Rally pripravlja sezono
Božič z otroki v Ljubljani
V Ljubljani je velika smreka na Prešernovem trgu leta 2025 dobila ime Božičnica, Miklavž pa se vsako leto pripelje z vzpenjačo pod gradom. Ljubljanski praznični čas sestavljajo Miklavž, lučke v središču mesta, jaslice in domači božični kruh.
Božični dogodki za leto 2026 bodo objavljeni konec novembra
Letošnje božične dogodke v Ljubljani preverjamo pri vsakem organizatorju. Prijavite se in na dan objave vam bomo poslali e-sporočilo.
Brezplačno. Na dan objave vam bomo pisali, nato vam bomo enkrat na teden pošiljali nove dogodke v Ljubljani. Odjavite se lahko kadar koli.
Zgodba o božiču v Ljubljani
Miklavž prispe z vzpenjačo pod Ljubljanski grad
Pred sredino 20. stoletja je bil sveti Miklavž edini darovalec v slovensko govorečih krajih. V Ljubljani je njegov sprevod še danes prvi praznični obred: v začetku decembra se pripelje z vzpenjačo na Krekov trg pod gradom, kjer ga pričakajo angeli in parklji. Čez Ciril-Metodov trg in Stritarjevo se sprevod odpravi na Prešernov trg, kjer Miklavž nagovori množico in simbolično odpre praznični čas. Angeli pridnim otrokom podarijo piškote, sadje in sladkarije, parklji pa nagajive za šalo malo prestrašijo. Vstopnine ni.
Božičnica iz Medvod in lučke 28. novembra 2025
V petek, 28. novembra 2025, so v središču Ljubljane po odštevanju zasvetile praznične lučke. Ime velike smreke na Prešernovem trgu so razkrili približno uro pred prižigom: Božičnica. Izbrali so ga z glasovanjem na Instagramu mestne občine, predlagali pa so ga poslušalci Radia Ekspres. Smreka prihaja iz Medvod, pred približno šestimi desetletji jo je posadila gospa Kristina. Uvodno pesem so zapeli učenci waldorfske šole, posebej pa so nagovorili tudi najmlajše meščane. Dogodke za leto 2026 bomo v vodnik Rally Takes the Train po ljubljanskih božičnih dogodkih dodali konec novembra.
Jaslice iz leta 1641 in božični kruh poprtnik
Božično drevo se je pri nas začelo postavljati v prvi polovici 19. stoletja, v današnji obliki pa se je uveljavilo proti koncu stoletja. Starejše so jaslice: prve znane so leta 1641 postavili v cerkvi v Gornjem Gradu, prve žive jaslice pa so leta 1989 uprizorili v Postojnski jami. Božični kruh se imenuje poprtnik, podprtnik, vižnjek ali župnjek. Na štefanovo, 26. decembra, v mnogih krajih duhovniki blagoslovijo konje. Leta 2022 je ljubljanska smreka merila 17 metrov, po ulicah pa je viselo okoli 50 kilometrov lučk.
Običaji danes
- Miklavžev sprevod: Miklavž se pripelje z vzpenjačo na Krekov trg, z angeli in parklji pa se sprevod odpravi na Prešernov trg. Vstop je prost.
- Prižig lučk na Prešernovem trgu: Lučke zasvetijo po odštevanju, otroci pa zapojejo. Leta 2025 je smreka dobila ime Božičnica.
- Ljubljanski božični sejem: Leta 2022 je sejem trajal od 25. novembra do 8. januarja in imel 39 hišic.
- Poprtnik: Božični kruh, ki je včasih imel več imen in je danes spet v vzponu. Ponekod ga pečejo člani društev božičnega kruha.
- Jaslice: Prve znane slovenske jaslice so iz leta 1641, danes jih postavljajo v cerkvah in domovih, včasih tudi z živimi igralci.
- Blagoslov konj na Štefanovo: Na dan svetega Štefana, zavetnika živine, 26. decembra duhovniki v mnogih krajih blagoslovijo konje.
Zanimivost za otroke
Veliko smreko na Prešernovem trgu so leta 2025 poimenovali Božičnica, ime pa so izbrali z glasovanjem na Instagramu.
Vprašanja o božiču v Ljubljani
Kdaj so leta 2025 v Ljubljani prižgali praznične lučke?
Praznične lučke v središču Ljubljane so zasvetile v petek, 28. novembra 2025, po skupnem odštevanju. Pred prižigom so učenci waldorfske šole zapeli uvodno pesem, posebej pa so nagovorili tudi najmlajše meščane. Dogodke za leto 2026 bomo dodali konec novembra v naš vodnik po ljubljanskih božičnih dogodkih.
Kako so leta 2025 poimenovali veliko smreko na Prešernovem trgu?
Smreko na Prešernovem trgu so leta 2025 poimenovali Božičnica. Ime so izbrali z glasovanjem na Instagramu mestne občine, predlagali pa so ga poslušalci Radia Ekspres. Razkrili so ga približno uro pred prižigom lučk, zato so otroci in starši ime izvedeli tik pred velikim trenutkom.
Od kod je ljubljanska božična smreka iz leta 2025?
Smreka na Prešernovem trgu je leta 2025 prišla iz Medvod. Drevo je pred približno šestdesetimi leti posadila gospa Kristina. Otrokom lahko poveste, da je smreka v mesto prišla iz bližnjega kraja, kjer je rasla več desetletij, preden so jo okrasili z lučkami.
Kje in kako poteka Miklavžev sprevod v Ljubljani?
Miklavž se v Ljubljani pripelje z vzpenjačo na Krekov trg pod gradom. Tam ga pričakajo angeli in parklji, nato sprevod pot nadaljuje čez Ciril-Metodov trg in Stritarjevo na Prešernov trg. Tam Miklavž nagovori množico in simbolično odpre praznični čas v mestu.
Je Miklavžev sprevod v Ljubljani brezplačen?
Da, Miklavžev sprevod v Ljubljani je brezplačen, vstopnine ni. Sprevod poteka vsako leto v začetku decembra, od Krekovega trga pod gradom do Prešernovega trga. Datum in uro sprevoda v letu 2026 bomo dodali konec novembra v naš vodnik po ljubljanskih božičnih dogodkih, da boste obisk z otroki lahko načrtovali vnaprej.
Kdo spremlja Miklavža v Ljubljani in kaj dobijo otroci?
Miklavža spremljajo angeli in parklji, med nastopajočimi pa je tudi umetnik z ognjem. Angeli pridnim otrokom razdelijo piškote, sadje in sladkarije, parklji pa dajejo bonbone. Nagajive otroke parklji za šalo prestrašijo, a organizatorji obljubljajo, da strašenje ne bo premočno. Vstop na sprevod je prost.
Kdaj Miklavž obišče slovenske otroke?
Miklavž v Sloveniji prihaja na predvečer svojega godu, torej 5. decembra. Sprevodi potekajo v mnogih krajih po državi, ponekod tudi v nakupovalnih središčih popoldne. Otroci pogosto najdejo majhna darila v čevlju ali nogavici. Podrobnosti ljubljanskega sprevoda za 2026 bomo dodali konec novembra v naš vodnik.
Kdo je prinašal darila pred sredino 20. stoletja?
Dolgo je darila prinašal samo sveti Miklavž: do sredine 20. stoletja je bil v slovensko govorečih krajih edini darovalec. Šele pozneje sta se uveljavila še Dedek Mraz in Božiček. Danes Miklavža spet poznajo vsi otroci, v Ljubljani pa ga vsako leto pričakajo pod gradom, ko se pripelje z vzpenjačo.
Kako otrokom razložiti parklje?
Parklji so Miklavževi spremljevalci v kožuhih, ki nagajive otroke za šalo prestrašijo. Na podeželju po hišah hodijo skupine mladeničev: eden je Miklavž, drugi so parklji. Medtem ko Miklavž v hiši otrokom razdeli orehe ali jabolka, parklji zunaj ropotajo z verigami. Otroku povejte, da je to igra in da dobri otroci dobijo darila.
Kaj otroci dobijo v čevlju za Miklavža?
Otroci v čevlju ali nogavici pogosto najdejo skromna darila: rožiče, mandarine, suho sadje in čokolado. Vrednost daril je običajno le nekaj evrov, saj gre bolj za veselje kot za dragocenost. Na ljubljanskem sprevodu angeli pridnim otrokom razdelijo piškote, sadje in sladkarije, parklji pa dajejo bonbone.
Od kdaj pri nas postavljamo božično drevo?
Božično drevo so pri nas začeli postavljati v prvi polovici 19. stoletja. Kot ga poznamo danes, se je uveljavilo proti koncu stoletja, pod vplivom nemških uradnikov, trgovcev in obrtnikov, nato pa so ga posnemali meščani. Smrečice so z oboka kasneje prenesli na mize.
Od kdaj poznamo Božička v Sloveniji?
Božiček v kostumu se je v Sloveniji pojavil v začetku devetdesetih let 20. stoletja. Njegova rdeča podoba izhaja iz oglaševalske akcije iz leta 1931. Božiček obdaruje na božični večer, medtem ko Miklavž prihaja 5. decembra. Otrokom lahko razložite, da imajo različni prazniki različne darovalce.
Kdo je Dedek Mraz in kakšen je videti?
Dedek Mraz se je uveljavil po sredini 20. stoletja, njegovo podobo pa je oblikoval slikar Maksim Gaspari. Je suh, nosi dolg beli plašč in rjavo krzneno kučmo, domuje pa naj bi pod Triglavom. Darila deli osebno na novoletnih srečanjih, namesto da bi se pritihotapil ponoči.
Kdaj so postavili prve slovenske jaslice?
Prve znane jaslice so leta 1641 postavili v cerkvi v Gornjem Gradu. Od tam so se razširile v cerkve, plemiške domove, meščanske hiše in na začetku 19. stoletja tudi na kmetije. Leta 1989 so v Postojnski jami uprizorili prve žive jaslice, leta 1991 pa so na Šmarni gori postavili jaslice v naravni velikosti.
Kaj je poprtnik?
Poprtnik je božični kruh, ki ga poznajo tudi kot podprtnik, vižnjek ali župnjek. Nekoč je bil razširjen po vsej Sloveniji, vsak kraj pa ga je drugače okrasil ali nadeval. Danes se spet širi, ponekod so ustanovili celo društva božičnega kruha, ki poprtnik pečejo skupaj.
Kdo so koledniki in kaj počnejo?
Koledniki so značilni za Pomurje in Porabje, imenujejo pa jih tudi polažiči, lazarji ali božji gostje. Prinašajo srečo, rodovitnost in bogastvo. Nekoč so koledovali predvsem odrasli moški, danes pa pretežno otroci, ob trikraljevskem koledovanju pogosto v humanitarnih akcijah za misijone.
Zakaj duhovniki na Štefanovo blagoslavljajo konje?
V mnogih krajih duhovniki na štefanovo, 26. decembra, blagoslovijo konje. Eden najbolj znanih blagoslovov je v Stari vasi pri Šentjerneju. Otrokom lahko poveste, da je to eden od starih običajev, ki ga ponekod ohranjajo še danes. Sveti Štefan velja za zavetnika živine, zato so konji na ta dan v središču pozornosti.
Je v Ljubljani božični sejem in kdaj je potekal leta 2022?
Ljubljanski božični sejem je leta 2022 trajal od 25. novembra do 8. januarja in na njem je stalo 39 hišic. V najboljših letih ga je obiskal skoraj milijon ljudi, več sto tisoč jih je prišlo iz tujine. Datume za 2026 bomo dodali konec novembra v naš vodnik po ljubljanskih božičnih dogodkih.
Kje lahko otroci v Ljubljani vidijo veliko božično smreko?
Veliko božično smreko postavijo na Prešernovem trgu. Leta 2022 je merila 17 metrov, na ulicah pa je viselo okoli 50 kilometrov lučk. Leta 2025 je to mesto zasedla Božičnica iz Medvod. Podrobnosti za leto 2026 bomo dodali konec novembra v vodnik Rally Takes the Train po ljubljanskih božičnih dogodkih.
Kdaj bodo znani ljubljanski božični dogodki za leto 2026?
Program za leto 2026 bomo v vodnik Rally Takes the Train po ljubljanskih božičnih dogodkih dodali konec novembra, ko bosta znana datuma prižiga lučk na Prešernovem trgu in Miklavževega sprevoda. Do takrat si lahko z otroki preberete, kako se Miklavž pripelje z vzpenjačo in kako je smreka dobila ime Božičnica.
Viri
- Od kolednikov in poprtnika do 12 grozdnih jagod in skakanja čez valove, RTV SLO
- V Ljubljani zasvetile praznične luči, smreka dobila ime, N1 Slovenija
- V Ljubljani so zasvetile praznične lučke, N1 Slovenija
- Miklavžev sprevod, Visit Ljubljana
- Vam bo sv. Miklavž prinesel darilo ali šibo, 24ur.com
- Christmas in Slovenia with Three Santas, Total Slovenia News